Kdo ve, zakaj se stvari obrnejo tako? Kdo ve, kaj mi je storiti? Pravijo, da odpuščanje osvobodi človeka, zamere pa vlečejo navzdol. Vendar, kaj pa če sem človek, ki se hrani z maščevanjem? Ki mora vrniti tisto, kar mu je bilo slabega storjeno, s še slabšim?
Kaj pa si res zasluži? Kruto maščevanje, ignoranco za nekaj dni, odpuščanje, ignoranco za vedno, spet nov trud? Pogosto sem (sva) govoril(a), da se ne ozirava na ostale. Mogoče bi se zdaj moral ozreti na ostale in jih poslušati. Hladen rez za vedno. Odmeva iz ust vseh. Direktno v moje čelo, nato odmevi počasi pronicajo v notranjost. Kaj izbrati?
Nikoli pozabiti, nikoli odpustiti?
Ne pozabiti, vendar odpustiti?
Ponuditi novo možnost?
Maščevati z vsem gnevom in gnusom, ki se nabira v meni?
No. No more messages, emails. I’m too afraid of you… So afraid, that I’m using english here. I don’t think you’ll ever see this, listen to it, take the time to inhale, to read… So I keep it to myself somehow… I listen to it, I read…
There’s something about the look in your eyes
Something I noticed when the light was just right
It reminded me twice that I was alive
And it reminded me that you’re so worth the fight
My biggest fear will be the rescue of me
Strange how it turns out that way, yeah
Could you show me dear… Something I’ve not seen?
Something infinitely interesting
Could you show me dear… Something I’ve not seen?
Something infinitely interesting
Theres something about the way you move
I see your mouth in slow motion when you sing
More subtle than something someone contrives
Your movements echo that I have seen the real thing
Your biggest fear will be the rescue of you
Strange how it turns out that way, yeah
Could you show me dear… Something I’ve not seen?
Something infinitely interesting
Could you show me dear… Something I’ve not seen?
Something infinitely interesting
I know it’s over, still I cling
I don’t know where else I can go…
Ste že kdaj dobil nož v hrbet? Al pa v srce? Verjetno že. S strani osebe, ki vam največ pomeni? Upam, da vas je takih bolj malo. Ampak bomo preživeli. 2 videa mojega najljubšega pevca, koncertna posnetka, res noro, emocij za izvoz…
So Real:
zaključek mi vedno naredi solzne oči… zadnjih 30 sekund, nekaj takega…
Mojo Pin:
Don’t wanna weep for you, don’t wanna know
I’m blind and tortured, the white horses flow
The memories fire, the rhythms fall slow
Black beauty, I……….
No ja, tole bo res random. Umrl je dr. Janez Rugelj. Naj počiva v miru. Ni mi všeč layout mojega bloga. Spet bi menjal. Pa vem, da se itak ne bom znal odločit za nič pametnega. Ugotavljam, da so moji zapisi bolj kot ne brezvezni. Čisto kratki. Pa zelo malo povem v njih. Nevem kam naj se odpravim zvečer. Koga zagnjavit, da me bo poslušal, kako gnjavim. Blog bo treba osvežit. Spremenit par vsebin, ki niso nikoli zares služile svojemu namenu. To sem pa jaz, veliko planiram, malo uresničim. Kar spet, zanimivo, planiram v prihodnosti spremeniti hehe. Moram se spravit v formo, sej to še kar gre, če me ne zjebe bolezen. Preveč je dobre glasbe, da bi jo preposlušal. Doma imam spisek izvajalcev, ki bi jih rad pokonzumiral v kratkem. Samo še en cigaret imam. Igrajo mi NIN - Only. Ahh, preveč groovy bas. Še malo skačem in izbiram med razpoloženji. Mislim, da bo to vedno ostalo v meni. Razen, če mi kdo ne priporoči kakšnih tablet, ki bi držale neko ustaljeno linijo, brez ekstremnih odklonov. Čeprav mam kar nekaj vaje že z držanjem linije. Vaja dela mojstra. Pivo bi zvečer. Ampak vem, da ga ne bom hotel pokonzumirat brez cigareta, zunaj pa mraz. Jutri bo pa spet boleče grlo. Hihi, kdo me je poklicu. Ne upam si bit dobre volje, ko slišim ta glas. Strah je še vedno prisoten.
Moj spletni predvajalnik glasbe Jango me je danes spet “navdušil”. Kljub temu, da imam nekaj pripomb na njegovo delovanje, mi na vsake toliko poleg glasbe, ki sem jo predhodno določil sam, servira nekaj novega. Danes je bil to komad Maps skupine Yeah Yeah Yeahs. Preprost komadič, v srce pa me je zadel sila preprost refren. Kajpak, spet ena od tistih mojih asociacij…
Ne, ne morem se upreti skušnjavi, da ne bi za valentinovo malo posvinjal virtualnega prostora. Oh ta praznik zaljubljenih!!! Oh ljubezen, brez katere nam živeti ni, kajne?!?! No ja, pravzaprav tisti, ki me poznajo, vedo, da bolj kot ne preziram ta “praznik”, danes je pravzaprav neko drugo obeležje. Tista osebe že ve, kakšno obeležje je. In če slučajno bere, ji zaželim vse najlepše, al kaj se sploh reče v tem primeru? Eh ;)
Time takes care of the wound, so I can believe.
You had so much to give, you thought I couldn’t see.
Gifts for boot heels to crush, promises deceived
I had to send it away to bring us back again.
Your eyes and body brighten silent waters, deep.
Your precious daughter in the other room, asleep.
A kiss “Goodnight” from every stranger that I meet.
I had to send it away to bring us back again.
Morning theft, and pretender left, ungrateful.
True Self is what brought you here, to me.
A place where we can accept this love.
Friendship battered down by useless history,
Unexamined failure.
What am I still to you?
Some thief who stole from you?
Or some fool drama queen whose chances were few?
Love brings us to who we need,
a place where we can save
A heart that beats as both siphon and reservoir.
You’re a woman, I’m a calf.
You’re a window, I’m a knife.
We come together making chance into starlight.
Meet me tomorrow night, or any day you want.
I have no right to wonder just how, or when.
And though the meaning fits, there’s no relief in this.
I miss my beautiful friend.
I had to send it away to bring her back again.
Računalnik sem dobil nazaj, pozdravil sem se… Ja, težko je verjeti, da sem tale vikend in tudi začetek delovnega tedna preboleval novo bolezen. Očitno se mi obeta rekordno leto…
Uf, koliko stvari se je že vmes zgodilo. Preveč. In zakaj sem se vrnil na blog? Bral sem razmišljanja prijateljice, ki je začela svoj blog pisati na SiOL-u. Pa sem si rekel, zakaj pa se ne bi malo vrnil na svoj blogec. Upam, da odslej pa res bolj pogosto. Upam. Pravzaprav nevem, kaj bi vam danes povedal. Hm? Spodaj vam prilagam video skupine Portishead, ki bo v kratkem izdala svoj tretji album. Posnetek je s koncerta, ki so ga pred 10. leti izvedli skupaj s simfoničnim orkestrom. Izjemno. No, pa še besedilo…
Prenehala bo s svojim lahkotnim, razuzdanim življenjem, predala se bo, za vedno, pa čeprav morda oseba, kateri se bo predala, ni ravno najboljša izbira… Večna dilema - ali je res prava? Ali je? Kdo bi vedel…
I’m so tired, of playing
Playing with this bow and arrow
Gonna give my heart away
Leave it to the other girls to play
For I’ve been a temptress too long
Just. .
Give me a reason to love you
Give me a reason to be ee, a woman
I just wanna be a woman
From this time, unchained
We’re all looking at a different picture
Thru this new frame of mind
A thousand flowers could bloom
Move over, and give us some room
Give me a reason to love you
Give me a reason to be ee, a woman
I just wanna be a woman
So don’t you stop, being a man
Just take a little look from our side when you can
Sow a little tenderness
No matter if you cry
Give me a reason to love you
Give me a reason to be ee, a woman
Its all I wanna be is all woman
No, pa spet mal pišem. Čudn dan je dons. Oziroma čudni dnevi so… Najprej tragedija v centru Ljubljane, nato še smrt odličnega makedonskega pevca. Ne, ne bom dajal linkov, ne bom besedičil na veliko, ker so itak vsi možni mediji že naredili vsak svojo najboljšo reportažo.
Nova Radiohead plata (plata?, mp3-ji pravzaprav) je odlična. Res odlična. Recenzija po komadih najverjetneje v prihodnosti. Čudni dnevi ja. Fičo balet ane? Pa hip-hop? Uf, na splošno pomanjkanje tvojega časa in veselja, ti, ki tega ne bereš. Ja, je že tko, da je treba v lajfu nekaterim stvarem dati prednost pred drugimi. Na moji cesti je narobe obrnjen trikotnik. Kajne?!?!
S Su sva za dva al tri dni obiskala Piran. It was nice… Hrana dobra (Gušt, Primavera), bela kava draga (2,40), vreme lepo, stanovanje malo manj, morje še vedno mokro in slano. Naj še fotke povejo svoje…
