Wilfing oziroma “what was I looking for?” je nov glagol, ki označuje brezciljno brskanje po spletu. Potem, ko je veliki Google dobil svoj glagol “pogooglaj” oziroma “googlati”, imamo zdaj možnost enobesedne razlage, kako smo na netu zabili celo dopoldne in ob tem naredili nič.
“What were you doing all day?”
“Eh, wilfing”
“Oh, okay”
Po podatkih Vidmetra je skoraj vsak deseti posnetek odstranjen s spletnega videoportala YouTube. Zaradi zahtev velikanov kot so Time Warner, Viacom in NBA je bilo v prvih treh mesecih letošnjega leta odstranjenih dobrih 9 % videoposnetkov.
Googlu uspe skoraj vse, česar se loti. Očitno mu z YouTubom ne bo uspelo. Avtorske pravice so prevelik zalogaj, celo za Google.
Vas zanima, kako je biti v celici v zloglasnem Guantanamo Bayu?
Guantanamo Bay cell replica by David Hicks >>
Blogi rastejo skoraj tako hitro, kot gobe po dežju. Na Technoratiju imajo evidentiranih 71 milijonov blogov, 175.000 novih naj bi se jih ustvarilo vsak dan. Lepa številka, ni kaj. Večina verjetno piše blog zaradi svojega veselja, dolgčasa, prav tako pa bi velika večina rada videla, da je njihov blog med najbolj obiskanimi…
Ampak z blogi se da tudi služiti. Ja, služiti. PayPerPost ima pod seboj 15.000 blogerjev, ki pišejo blog po njihovem naročilu. No, ne tako dobesedno. Največkrat gre za nalogo, naj se o tem in onem razpišejo z določenim številom besed, pri čemer izdelka ali storitve seveda ne smejo očrniti temveč predstaviti v dobri luči. V isti koš kot PayPerPost lahko vržemo tudi Review Me, Loud Launch in Sponsored Reviews. Gre za neke vrste oglaševanje, pisci blogov pa ne pišejo bloga samo po naročilih. Pišejo o vseh mogočih stvareh, tako kot poleg tega pa si zagotovijo dober obisk in precejšnjo branost vseh postov, ne samo sponzoriranih.
Ja, in? What’s the point? Hja, veliko blogerjev se ne strinja s tovrstnim početjem, češ da bo blogosfera zaradi tega subtilnega oglaševanja (kako pa bomo vedeli, da nekdo ni pohvalil nekega predmeta zaradi plačila) izgubila svojo avtonomnost, blogerji pa naj bi potrošnike preprosto zavajali. Pri zgoraj omenjenih organizacijah sicer trdijo, da je pisanje njihovih blogerjev povsem iskreno, ne glede na plačilo. Ja, zagotovo se meja med mnenjem posameznika in pozicioniranjem izdelka zabriše. Lažje bi bilo, če bi bloger povedal, da je bil za objavo prispevka plačan, a tako bi marsikdo podvomil v vsebino in iskrenost ter dejansko kvaliteto tistega, kar nam nek bloger prodaja. Po drugi strani pa je to priložnost za relativno lahek zaslužek, blog si prisluži dober obisk, na nek način bloger dobi svojih n minut slave. Nevem kako je s pravno podlago, ali je morda v tem početju kakšna luknja ali pa kaj podobnega… Sicer je blogerjev ki s pisanjem reklamirajo določeno stvar po mojem mnenju še ni veliko, če pa se zadeva razpase, enostavno ne bomo več vedeli, zakaj je nekdo pohvalil tega in onega…
A brez skrbi… V Sloveniji bo preteklo še veliko blogerskega črnila (ali pa ne)… Kaj pa vi? Bi pisali takšne vrste blog?
Uf… Industrija nas dons obmetava z vseh strani z raznoraznimi majhnimi pripomočki, ki nam bojo izboljšal lajf… Yeah right! Čist slučajno sem nekomu pomagal pri izbiri novega mobilca, me je že potegnil noter: Jst bi tut novga kupu! Zdej nevem, a sem jst tok švoh in dovzeten za tržne manipulacije al so ONI res tok dobri? Čeprav vse kar bi jst zdej potanovem imel nekako vsaj sovpada z mojimi potrebami… Al pa se samo slepim, da so to moje prave potrebe…
Uglavnem, imel bi:
- nov mobilni telefon. Zagledal sem se v Sony Ericsson w850i, le fotoaparat ima mal prešibek. Ma pa priloženo spominsko kartico z 1GB spomina. Nov telefon bi imel zato, ker nimam digitalca, da bi lahko kaj lepega poslikal, posnel, in nato delil s širnim bralstvom. Nujno bi bila potrebna tut ena konkretna spominska kartica, ker je moj mp3 plejr zlo švoh kar se spomina tiče (256 MB). In seveda kabel, da ne trošim denarja še za te pizdarije. Ammm, moj zdajšnji telefon mi zdrži 4 do 5 dni, kar nov sigurno ne bo zmogel. Kajzdej?
- Imel bi prenosni disk, da lahko vse možne pizdarije dam gor. Svoje, pa še od celga bloka. Saj veste, da je vse na enem mestu, če se slučajno kaj pokvari…
- Imel bi laptop. Zakaj pa ne? Mobilnost pa te zadeve you know… Da bi imela Su končno svoj računalnik mal frej, ker sem v njeni sobi že skoraj inventar (včasih že del računalniške opreme, hehe, vhodna enota).
- Imel bi tudi Micro Cuba. Ja, tisti majhni ferštek za 100 evrov, ki ga vsi hvalijo in je baje res dober. Da bi lahko pri Su tudi kaj povadil. Vštekan seveda.
- Imel bi tudi še en kufer za kitaro. Da se ne nabira prah na njej. Da je varna. Da jo v končni fazi lahko odnesem do Su in nato postane del inventarja.
- Imel bi avtoradio. Ja, da bo na konc avtoradio več vreden od avta samega…
Sej sploh nevem kdaj sem postal tak da kar non-stop neki rabm. Res nimam pojma. Mogoče so to res MOJE potrebe al pa samo UMETNE potrebe…
Poglejte si še enkrat seznam zgoraj…
:) Sanja svinja kukuruz :)

imajo official blog.
Poleg tega, da imajo blog, imajo tudi novo pevko, snemajo pa tudi novo plato… Čakamo na nov groove…
Leeloojamais blog >>
Če vam v življenju ne gre vse po načrtih, če ste kakšno stvar zelo zajebali, vam internet ponuja drugo priložnost. Drugo življenje: Second Life.
Spletno življenje se na moč trudi posnemati realnost… Lahko spoznavate nove ljudi, poslujete, služite denarce, za spolne usluge plačate prostitutki, skratka, skoraj čisto pravo življenje. Uradna valuta so lindenski dolarji. Švedska je prva država, ki je v SL odprla celo svoje veleposlaništvo. Ja, Second Life je prostor za ljudi. Ampak očitno ne za vse ljudi…
Človeška neumnost res nima meja. Ja, tako kot v SL prebivajo običajni ljudje, tako se najde prostor tudi za posebne. Second Life Liberation Army je organizacija, ki bi jo svetovni mediji v realni realnosti označili za teroristično organizacijo. Hja, seveda, če so pa z jedrskimi detonacijami že razstreljevali po virtualnem svetu. In napovedujejo nove razstrelitve. Ni mi sicer znano koliko je bilo virtualnih mrtvih…
Saj res, kakšen je pogreb v SL? Ja virtualen :)
Vsi poznamo Wikipedio? Odprtokodno enciklopedijo, za katero naj bi veljalo pravilo “več glav več ve”. Zadeva naj bi bila ažurna, glede na število soustvarjalcev pa tudi točna. In njen antipod?
Uncyclopedia. Enciklopedija, ki jo podobno kot zgoraj omenjeno lahko vsak pomaga ustvarjati. Le da si z njo kaj prida ne boste mogli pomagati. Morda vas bo le nasmejala… Kaj v tej enciklopediji piše o Sloveniji? Pa poglejmo…
…in 1991 Slovenia became one of the smallest independent countries in the world for everyone else to point a finger at and laugh. The irony here is that no one knows exactly where to point the finger at…
…Since Slovenia is so small, Slovenians are not allowed to play loud music in their homes so they don’t upset their neighboring countries and cause an international incident…
Hja, zanimivo…
Hja, vzpostavitev celostne e-uprave in splošne informatizacije spada med pomembnejše naloge naše javne uprave. Dobili smo jo: vsesplošno davčno svetovalko Vido. Le dajte, vprašajte jo, če gre zvečer na kavo z vami ali pa če jo zanimajo podrobnosti o vaši telesni strukturi… Presenečeni boste… :)
Davčna svetovalka Vida >>
Med povezave sem dodal Jonasov blog. Zakaj? Ker je lahko vzor nam, malim blogerjem. Njegov blog dosega zavidljivo obiskanost, obilno število komentarjev skoraj vsakega posta. Pa še zabaven in informativen je povrhu. Hehe, tudi jaz bi imel tako publiko. Ampak za razliko od Jonasa jaz nevem, kako bi to širno publiko zadovoljil… Hja, blog ostaja bolj ali manj lastno veselje, kar je zaenkrat še celo dobro. Bodo blogi prerasli v novo novičarsko/novinarsko vejo oziroma sfero?
Next Page »