Kdo ve, zakaj se stvari obrnejo tako? Kdo ve, kaj mi je storiti? Pravijo, da odpuščanje osvobodi človeka, zamere pa vlečejo navzdol. Vendar, kaj pa če sem človek, ki se hrani z maščevanjem? Ki mora vrniti tisto, kar mu je bilo slabega storjeno, s še slabšim?
Kaj pa si res zasluži? Kruto maščevanje, ignoranco za nekaj dni, odpuščanje, ignoranco za vedno, spet nov trud? Pogosto sem (sva) govoril(a), da se ne ozirava na ostale. Mogoče bi se zdaj moral ozreti na ostale in jih poslušati. Hladen rez za vedno. Odmeva iz ust vseh. Direktno v moje čelo, nato odmevi počasi pronicajo v notranjost. Kaj izbrati?
Nikoli pozabiti, nikoli odpustiti?
Ne pozabiti, vendar odpustiti?
Ponuditi novo možnost?
Maščevati z vsem gnevom in gnusom, ki se nabira v meni?
I know it’s over, still I cling
I don’t know where else I can go…
Ste že kdaj dobil nož v hrbet? Al pa v srce? Verjetno že. S strani osebe, ki vam največ pomeni? Upam, da vas je takih bolj malo. Ampak bomo preživeli. 2 videa mojega najljubšega pevca, koncertna posnetka, res noro, emocij za izvoz…
So Real:
zaključek mi vedno naredi solzne oči… zadnjih 30 sekund, nekaj takega…
Mojo Pin:
Don’t wanna weep for you, don’t wanna know
I’m blind and tortured, the white horses flow
The memories fire, the rhythms fall slow
Black beauty, I……….
S Su sva za dva al tri dni obiskala Piran. It was nice… Hrana dobra (Gušt, Primavera), bela kava draga (2,40), vreme lepo, stanovanje malo manj, morje še vedno mokro in slano. Naj še fotke povejo svoje…
Ne, nimam slike mačka. Mačka mam samo v glavi. Poleg kupa skrbi in bolečin v želodcu, ki trajajo že teden in pol. No, vsaj nekaj sem pojedel danes, tut to je že dosežek… Mal mam pa tut moralca ker sem se ga fčeraj napil ko krava. No, kar precej… Očitno mnogi svoje skrbi radi utapljamo v alkoholu… Je kdo za to, da se ga napije z mano???
Sicer pa…
Lover, you should’ve come over, cause it’s not too late…
Nevem kdaj sem se tako dolgočasil za 1. maj. Ja, spet jamranje. Obstaja zelo velika možnost, da bom ustvaril kategorijo jamranje, posti se bodo v njej glede na trenutni potek dogodkov mojega življenja kar hitro nabirali. S prijatelji se nekaj menimo, da bi angažirali svoje kitare in prste leve oziroma desne roke. Mogoče celo res. Če bo v igri spet pivo, ki ob telecasterci neizmerno paše, si bom moral poiskati prenočišče. Eh, dooooolga zgodba… Nekoliko narobe mi hodi tudi moj dragi pesko, revež nič kriv, Su mi je ušla neznanokam (seaside I believe), pomanjkanje bencina… Evo, očitno je še server crknil. Mislim, da si lahko privoščim eno: JEBEMTIMATER!!!
Razglašam, da sem kralj jamranja in dolgočasja. KING OF WHINING IN MY KINGDOM OF BOREDOM!!!
Ma ko jebe vse :) (svojima bralcema pojasnjujem, da sem mood swinger)
Kaj pa sploh pišem v zadnjem času na blog? Jamranje. Jah, takle mamo. No ja, pravkar sprejeti telefonski klic mi je sicer še bolj pokvaril razpoloženje, ampak pustimo zdaj to. Premaknimo se k originalnemu izvoru jamranja.
Ja, fčeraj sem spet malo preveč spil, potem pa me je draga prijazno odpeljala do Belega jezera, kjer sem si z velikimi očmi in roko na srce, od piva polnim želodcem, naročil kebab. Mešani. Ker je govejega ravno pobral in ga je imel praktično za pljunek. Mojster niti ni vprašal, kaj mi naloži, le metal je vse vrste prilog noter. Pravzaprav mi je to odgovarjalo, dokler ni pograbil čebule. V rožnatem stanju kot sem bil, nisem niti želel oporekati, vedel pa sem, da bo čebula še nekaj pripomogla k moji nočno in jutranju žeji. In res je bilo tako. Do 7ih zjutraj sem spil liter in pol vode s harmoniziranim okusom. Okus tistega kurčevega kebaba, ki sem ga seveda obvezno moral pojesti, saj sem tako močno navijal zanj, se mi še zdaj vlači po gobcu, zobe sem si umil dvakrat, spil sem že skoraj 3 litre vode, pojedel sadni jogurt in uporabil osvežilni bobonček. AAAAHHH, but you can’t beat the great kebab!!!!
In kaj se je v tem malem kontejnerskem spalnem naselju dogajalo ob 7ih zjutraj? No, lokalni veljaki so svoje mopede v pogon spravili že pred sedmo, ob sedmih pa…………. GODBA!!! Pa za koji kurac rabim ob sedmih zjutraj na 1.5.2007 godbo, ki koraka po ulici in veselo zbija in igra!?!?!?!?! Če bi imel glas tak, kot se spodobi, zdrav torej, neprepit, bi se še prvleku do okna in jim kakšno povedal, tako pa sem se le obračal v posteljici, brundal sam pri sebi in srkal vodo…
Težki časi, težki časi. Jebiga. Pridejo, ampak počasi odidejo. Vsaj to, kar se trenutno dogaja.
Ah, na blog se ne splača jamrat… Kar velik teksta sem mel že napisanga, pa sem ga izbrisal.
Zato le naslednje:
Goal seems so distant
Mind so distracted, confused
Words and lines artificial
And this represents me
Abused by pure emptiness
Amused in dirty relationships.
V petek via Ljubljana z Lukatom in Evo. Zakon je blo. Prvič sem stopil v Bachus. Proti jutru kebab Belo jezero. Hud večer/noč…
V soboto zjutraj presenečenje za Su v Sombrerotu (hvala Eva in Peter v imenu Su). Še prej sem ji voščil za 21. rojstni dan, potem pa, kot že rečeno, via Ljubljana še enkrat, in naprej do morja. Pa pica, gnojčkanje, dober film (Matchstick Men - Sleparja), spanec…
Uživancija na morju, bela kavica na vetru, izvrstno kosilo v pizzerii in špageteriji Gušt (če boste v Izoli, nujno v Gušt neki pojest), gnojčkanje v flet, proti domu, spet v Sombrerota na pijačko in potem res domov. Ja, wicked je blo…
Kakšen naj bo blog? Dilema, ki me daje (sicer ne toliko, da zaradi nje ne bi mogel spati) že od začetka pisanja bloga. Srečujem se z različnimi vrstami blogov. Od raznih ekspertov, ki so specializirani za neko področje in pišejo izključno o tem, do freestyle blogov… Kakšen naj bo torej moj blog?
Naj bo oseben (izpovedni)? Naj razglabljam o notranjih stiskah, problemih, ki me tarejo?
Naj bo informativen (poučen)? Naj razglabljam o problemih, ki tarejo druge ljudi, o pizdarijah, ki jih počnejo drugi?
Naj bo zajebantski (kao smešen)? Naj zajebavam druge ljudi, limam smešne slikce in linke do smešnih filmčkov?
Ker me zanima veliko stvari, a o nobeni ne vem toliko, da bi lahko rekel, da jo poznam…. Ker se ukvarjam z veliko stvarmi, a nobene ne obvladam toliko, da bi lahko rekel, da to res znam… Bom pisal o tistem, kar mi bo v danem trenutku padlo na pamet, četudi bo to obveščanje o brezveznih dogodivščinah, ki se mi pripetijo, četudi bo to jamranje nad svetom okoli mene (svetobolje you know), četudi bo to informacija o novih ukrepih EU, četudi bo to filmček, ki naj bi vas nasmejal…
Soooo…
:) If you have any complaints, address them to someone who actually cares/gives a fuck!!! :)
Moji dve ljubici sta se vrnili s servisa. Šinko jih je obdelal tko, kot je treba, zdaj fukncionirata kot se spodobi… :) Kakšen bolj argumentiran in tehten post pride pa kdaj drugič… Zdaj se grem namreč posvečat ljubicama. 14 dni abstinence je kar hud zalogaj :)
